Gorenjska vezenina s križci
Tradicija, ki seže v 16. stoletje — ohranjena z vsakim križcem, vtkana v vsak prt.
Foto: Katja Jemec / Center DUO
Vezenje po štetih nitih je način krašenja tkanin z iglo in vezilno nitjo. Ta način vključuje več različnih tehnik in najbolj živo je vezenje s križnimi vbodi — vezenje s križci, katerih mojstrica je Rozalija Strojan.
Rozalija veze od mladih let, ko se je veščin vezenja učila od svoje mame; s to rokodelsko dejavnostjo pa se je ukvarjala tudi njena babica. V zadnjih letih se z vezenjem po štetih nitih ukvarja bolj poglobljeno — poleg izdelovanja svojih rokodelskih izdelkov skrbi tudi za prenos in širjenje znanja te tehnike vezenja.
Vodi različne krožke in delavnice vezenja ter sodeluje na številnih domačih in tujih razstavah ter sejmih. Za svoje vezene izdelke je prejela certifikat Rokodelstvo Art&Craft Slovenija in je kot nosilka znanja vezenja po štetih nitih vpisana na Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije.
Sodelovala je na Mednarodni razstavi »Mojstrovine Slovenije«, ki je potovala po Tokiu, Los Angelesu in Dunaju. Njen prt je videl celo japonski cesar.
Stare slovenske vezenine po štetih nitih so gorenjske vezenine s križci in segajo v obdobje od 16. do 19. stoletja. Na splošno velja, da vezenine s križci izvirajo z gorenjskega, predvsem iz gornjesavske doline.
Najstarejše so vezene na laneno platno s črno nitjo, kasnejše pa z rdečo in modro. Motivika gorenjskih vezenin s križci se kaže v stiliziranih oblikah iz rastlinskega sveta. Najpogostejši je motiv stiliziranega gorenjskega nageljna — preprost s štirimi cvetnimi lističi do najrazkošnejšega, ki je vedno podan v profilu.
Vezenine so uporabljali za prte, prtiče, blazine, brisače in otirače. Ob velikih praznikih — božič, velika noč — so mizo pogrnjali s praznično vezenino. Vsaka gospodinja je morala narediti svojo, zato ni manjkala niti v dekletovi bali.
Vezna tehnika je bila na Kranjskem nekdaj zelo razvita. O tem nam pričajo krasne narodne vezenine na narodnih oblekah, namiznih prtih in oltarnih prtih. Vse te vezenine so zvršile pridne roke naših vrlih žena in deklet v minuli dobi. Nekatere segajo celo v 16. stoletje. Albert Sič, 1918
Naša dolžnost je, da dvignemo te zaklade in z njimi poživimo ljubezen do nekdanje narodne umetnosti. To zahteva čut spoštovanja do naših trudoljubivih prednic in ljubezen do našega naroda in naše kulture.
Današnji čas ni naklonjen vezenju in drugim ročnim delom. Vezenine so bile sprva razširjene v vladarskih in cerkvenih krogih. V 17. in 18. stoletju so si z njimi začeli krasiti stanovanja in obleko plemiči in meščani. Družina, št. 1, letnik 2009
Najprej sem bil majhno laneno seme. Ko smo dozoreli, so nas pridne roke »popukale« in pustile ležati na travi. Nato smo prišli v roke predicam, ki so nas potolkle, počesale in spredle v nit. Svetlo rumene niti je ga. Marica napela na starodavne statve in začela s tkanjem.
Nato sem kot blago prišel v roke učiteljici Rozaliji Strojan iz Pirnič, ki je vzljubila vezenje, še posebej pa gorenjsko vezenino s križci. Lepo me je okrasila z rdečimi nageljni. Sedaj bom kot prt krasil sobo nove gospodinje. Čutim, da se je v meni spletlo in ohranilo izročilo slovenskega človeka. Zg. Pirniče, november 2007
Moja želja je, da bi vsaka slovenska hiša imela ročno vezen prt, namenjen trenutkom, ko se družina zbere za slavnostno pogrnjeno mizo ob velikih praznikih.
Ustvarjalno delo slovenske ornamentike je področje, ki je povezano z obdarovanjem, darili. Prav je, da to bogastvo poznamo, ga cenimo in ga znamo tudi uporabiti. Odločilnega pomena je predvsem vsebina darila, njegova pripoved. prof. dr. Janez Bogataj — »Majda, dajte mi tisto iz omare«Naročite prt
Če imate kakršna koli vprašanja ali bi radi naročili vezenino, me kontaktirajte. Vsaka vezenina je unikatna — z veseljem jo bomo skupaj zasnovali.
Rozalija Strojan
Zg. Pirniče 10b
1215 Medvode